BELA GNILOBA - SCLEROTINIA SCLEROTIORUM

Bolezenska znamenja in biologija

Okužuje številne vrtnine na prostem in zavarovanih prostorih in ni posebej pogosta na paradižniku. Za to bolezen je paradižnik občutljiv v vseh razvojnih fazah. Rastlina začne navadno gniti tik nad zemljo ali pod njo. Na okuženih delih se sprva pojavijo izdolžene vodene pege, ki jih kmalu prekrije gosta snežno bela vatasta prevleka micelija. V njem se prav kmalu oblikujejo za grahovo zrno veliki sklerociji, ki so sprva bele barve, nato pa počrnijo. Rastline slabo uspevajo in se posušijo. Sklerociji se oblikujejo tudi v votlem steblu. Z njimi se gliva zelo dolgo ohranja v tleh (tudi do 10 let). Gliva se lahko širi na spolni in nespolni način, vendar je za naše razmere in predvsem za zavarovan prostor pomemben le slednji. Po mojih izkušnjah gliva oblikuje spolna plodišča (apotecije), le če doživi prehranski, vodni ali temperaturni stres, največkrat pa je vzrok v sovpadanju vseh treh dejavnikov. Paprika je zelo občutljiva za okužbo s to glivo. Bolezen lahko povzroča škodo tako v setvenici kot tudi po presajanju. Navadno začno rastline gniti tik nad tlemi, na okuženem delu se kot pri paradižniku pojavi gosta plesniva prevleka. Okuženo tkivo gnije in rastline kmalu propadejo. Pogosto se v notranjosti stebel oblikujejo sklerociji.

Varstvo

Za zmanjšanje infekcijskega potenciala glive je najbolj učinkovit zelo širok kolobar. In tu je ravno težava. Gliva okužuje več ali manj skoraj vse vrtnine, tako da se lahko ohranja v tleh vrsto let. V primeru paradižnika ne dela težav, če ni izrazito visoke zračne vlage, primerne toplote in vremensko pogojene slabe osvetlitve. Omenjeni dejavniki so odločilni za večji pojav te bolezni. Okužene rastline ob pojavu bolezni skupaj s sklerociji glive takoj odstranimo in sežgemo, mesta, kjer so rasle okužene rastline, zalijemo s fungicidi, ki delujejo proti glivam iz rodu Sclerotinia.

Besedilo: BF-Agronomija